Brazilski jiu jitsu je borilna veščina, ki se osredotoča na tehnike grapplinga, še posebej poudarja pomen borbe na tleh, kjer se borec trudi, da bi prišel v dominantni položaj iz katerega lahko nasprotnika prisili v predajo. Velika popularnost brazilskega jiu jitsa je bila posledica zelo uspešnih nastopov na free fight prireditvah borcev družine Gracie iz Brazilije. Gre v bistvu za družinsko borilno veščino, ki je prehajala iz roda v rod. Začetnik jiu jitsa v Braziliji je bil Mitsuyo Maeda , ki je svojo veščino naučil Carlos Gracieja. Glavni predstavniki tega borilnega športa so v današnjem času Helio Gracie in njegovi sinovi Rorion, Rickson in Royce.  Gracie družini se je potrebno zahvaliti, da so na free fight tekmovanjih pokazali, da je še kako potrebno obvladati borbo tudi na tleh. Borci, ki so izhajali iz te družine so bili zelo uspešni v obdobju prvih tekem NHB-ja in PRIDE-ov in so na začetku njihove slave veljali za nepremagljive. Njihov izjemen uspeh je povzročil na področju borilnih veščin pravo revolucijo, saj so tudi največji »tradicionalisti« spregledali, da očitno samo udarci na takšnih tekmovanjih niso dovolj. Zato so vsi »strikerji« hiteli učit »grapplerske« veščine. Ta trend je zelo pozitivno vplival tudi na judo, japonski jiu jitsu, sambo in rokoborbo, saj so športniki tam, kjer ni bilo mogoče trenirati brazilskega jiu jitsa, enostavno izbrali sorodne alternative. Vsesplošno znana taktika brazilskih jiu jitsarjev je bila ta, da so se zapodili v nasprotnika, ga spravili na tla in ga tam v miru premagali. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da so bili na začetku nastajanja in formiranje free fight scene mogoče deliti borce na tabor grapplarjev. Torej grappling zajema tehnike in koncepte juda, samba, brazilskega jiu jitsa in olimpijske rokoborbe in tabor tistih, ki so se pretežno posluževali udarcev. Ker so člani družine Gracie ponavadi naleteli v borbah skoraj vedno na borce, ki so bolj obvladali prve faze borbe, je danes jasno, zakaj je bil izid borbe v prid borcev iz družine Gracie logična posledica »borbene logike«. Bolj se je ta šport razvijal, bolj so borci obvladali vse faze borbe. Kljub temu se je potrebno prav tej družini zahvaliti, da so pristaši filozofije »enega smrtnega udarca« spregledali nujnost, da se je potrebno na področju free fighta znati bojevati tudi na tleh.